V petek šestnajstega septembra zjutraj smo se začeli zbirati za na Odprto ekipno državno prvenstvo na Ptuju. Do Ptuja smo se vozili približno dve uri. Prišli smo okoli devetih. Začeli smo sestavljati jadra in pripravljati optimiste za na vodo.
Po slavnostni otvoritvi smo šli na vodo. Ljubljančani smo bili razdeljeni v dve ekipi, prvo in drugo. Na vodi smo bili približno pet ur. Prvi dan je pihalo toliko da sem se uspel tudi prevrniti, torej okoli štiri bofore. Tisti dan smo tekmovali proti vsem, razen proti naši drugi ekipi. Ko smo prišli iz vode nas je na kopnem čakalo odlično kosilo, ki so nam ga pripravili člani Brodarskega društva Ranca Ptuj. Ko smo vse pospravili smo odšli proti našim apartmajem. V apartmajih smo bili ravno toliko, da smo se razpakirali, nato pa smo že šli v Ptujske toplice blizu apartmajev. V toplicah smo se imeli super pa če prav je bil tobogan zaprt. Ko smo prišli iz toplic pa so nas tam že čakali Maja, Jošt in Tomaž. Ob desetih smo ugasnili luči in se spočili za naslednji dan.
Jutro naslednjega dne se je začelo zelo pestro. Ko smo pojedli zajtrk, smo se oblekli v jadralno opremo. Pri prihodu do jadrnic smo opazili, da so že vsi pripravljeni za na vodo. Hitro smo vse pripravili in že smo bili na vodi. Tisti dan je pihalo približno enako kot v petek, šlo nam je pa malo slabše. Premagali smo le našo drugo ekipo. Na vodi smo bili enako dolgo kot v petek. Ko smo prišli na kopno pa nas je tam že spet čakalo perfektno kosilo, ki nam je vrnilo vso energijo, ki smo jo izgubili na vodi. Ko je bilo vse pospravljeno smo se že peljali proti našem apartmaju. Potem ko smo vse stvari dali sušit, smo se spet šli sprostit v toplice. Tam smo srečali tudi jadralce ostalih klubov s katerimi smo se spuščali po toboganu. Preden smo šli spat pa smo v apartmaju imeli pregledovanje če smo imeli suhe lase. Jaz sem si lase šel sušit trikrat nekateri pa tudi po petkrat ali več.
V nedeljo smo s zbudili bol zgodaj, da ne bi slučajno zamudili. Med zajtrkom nam je Tomaž povedal da so nam drugi klubi popackali kombi z zobno pasto. Bili smo zelo razburjeni, a nas to še vedno ni vrglo iz tira. Na vodo smo tisti dan šli kasneje, zato ker ni pihalo skoraj nič. Ko smo končno šli na vodo smo ugotovili da smo imeli prav. Pihalo ni nič, zato nismo uspeli odpeljati nobenega plova. Na kopnem smo imeli že spet odlično kosilo, nato podelitev, na kateri je bilo vse po pričakovanjih. Pa čeprav nismo bili tako dobri smo se imeli zelo lepo. Po mojem se vsi strinjamo, da je bilo na Ptuju zelo lepo in da bi se tja še zelo radi vrnili. Hvala vam Ranca Ptuj.
Kokica, SLO 524
