Mirko ni davno tega, samo sto let nazaj, ko si začel svojo življenjsko pot tu, ravno tu v Šibeniku. Življenje v tistih turbolentnih časih ni bilo enostavno in tebe je peljalo po celem Balkanu, pa tja vse do bele Ljubljane, ko se je ravno končala druga svetovna vojna in kjer si se našel, ustalil in ustvaril družino. V krvi si imel morje, domotožje in jadranje, zato kjer je bila le prilika si pojadral ali pa obujal prijetne spomine v tem. Tako si leta 1949 ustanovil Jadralni klub Ljubljana, ki je tebi in nam ponovno odprl pot nazaj na morje v Piran, kjer si imel spet krmilo v rokah, bil po srcu mlad, srečen tu in tam in z vsemi nami obdan.
Z svojo skromnostjo, pogumom, z mnogimi talenti in občutki tako za stvari kot ljudi, si znal povezovati vse generacije, nam pokazati pot, jo večino prepluti z nami in na njej pustiti tisočletne sledi. Od tebe smo se učili in kar ne nehamo in te že pogrešamo. Nam si nadomeščal očeta ali celo malega boga in dragoceno je bilo s teboj delati, ustvarjati, ti slediti, tekmovati in živeti. Upam, da se še večkrat srečamo na tvojih sledeh, kjer se misli z besedam prepletejo, ko pomisliš, da je zgodba že končana, a bo vsakič na novo doživeta, tako kot tisočkrat do sedaj.
Zato še enkrat hvala dragi naš kapitan, nikoli ni konec začetkov in ne začetek koncev vse se samo vrti , če se od koga posloviš, pomeni, da ga boš spet srečal. Želimo, da mirno odpluješ in srečaš vse, ki bi jih rad od prej in o nas jim kaj povej, da bo spet vse kot prej.
Tomaž Virnik ml.
Jadralni klub Ljubljana
Šibenik, dne 4. 8. 2016