Častitljivih 100 let jadralske legende g. Mirka Bogića

G. Mirko Bogić je pričel jadrati pri svojih rosnih 8. letih na območju Šibenika, kjer se je na današnji dan tudi rodil. Jadranja sta ga sprva učila oče in Mirkov brat. Nato pa se je moral jadralnih veščin naučiti sam, kajti šol in znanja v tistih časih ni bilo veliko.
Po končani gimnaziji je v letih 1931-1936 študiral na Vojni akademiji v Beogradu. Decembra leta 1945 se je preselil v Ljubljano. Delal je v glavni upravi za razdeljevanje zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih je pošiljala UNRRA, in nato v upravi Akademije za igralsko umetnost. Leta 1956 se je odločil za nadaljevanje študija ob delu, na takratni Naravoslovni fakulteti v Ljubljani je študiral geografijo. Študij je leta 1961 zaključil z diplomskim delom “Razvoj vremena u Sloveniji u oktobru 1959 i njegov upliv na hidro elektro gospodarstvo”, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1962 se je zaposlil v Zemljepisnem muzeju pri Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani (danes posebna enota Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU), kjer je delal kot kustos do upokojitve leta 1976. Po upokojitvi se je preselil v Piran.

Ker je ljubil morje in jadranje, je hitro začel z veslanjem po Ljubljanici, leta 1949 pa je ustanovil Jadralni klub Ljubljana, ki je takoj po prvi regati dobil priveze v piranskem pristanišču ter prostore za prenočišče in opremo. Sam pravi, da ga je poklical neki notranji glas in mu velel, da mora svoje jadralsko znanje podati čim več ljudem. G. Mirko Bogić je bil predsednik kluba 25 let in še danes je privržen klubu, ter je častni član le tega.
Klub je od ministrstva za notranje zadeve pridobival posebna dovoljenja za jadranje po morju, ker je v tistem času to območje pripadalo coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Njihove jadrnice so bile prve, ki so plule pod slovensko zastavo. Mirno lahko rečemo, da je Mirko Bogić (skupaj s sodelavci) začetnik organiziranega jadranja v Sloveniji.
Mirko je bil tudi med začetniki poučevanja jadranja in velja za zelo spoštovanega in karizmatičnega učitelja. Kot odličen poznavalec vremenskih razmer na Jadranu je na raznih seminarjih, fakultetah in po jadralskih klubih predaval do svojega 90. leta. Njegov namen je bil spraviti na morje čim več ljudi iz osrednje Slovenije. Svoje znanje je prenesel na več tisoč navdušencev nad jadranjem, zaradi česar je med ljudmi velikokrat slišati govorice, da je naučil jadrati pol Slovenije.
Neštetokrat je prekrižaril Jadran, v nacionalnem razredu L-5 je bil državni prvak, sodeloval je na številnih domačih in mednarodnih regatah na Jadranskem morju in več kot 100krat tudi zmagal, a bolj kot zmage mu je bilo pomembno predvsem to, da lahko uživa na morju.
Je tudi idejni vodja tradicionalne regate Šavrinka, ki jo klub organizira vse od leta 1975 in za katero je tudi izbral ime – po pogorju slovenske Istre. Regata je v našem prostoru edinstvena, ker je postavljena kot navigacijska s startom v Piranu, etapnima ciljema in startoma v Izoli in Kopru ter zaključkom v Piranu.
Do leta 2008 je s svojo jadrnico (tip tekmovalne jadrnice zvezda-stella) »Maištral« vsako poletje odjadral iz Pirana tudi v svoj rojstni kraj Šibenik.
Leta 1991 je v knjižni izdaji izšel izbor zapisov iz Bogićevega ladijskega dnevnika med letoma 1950 in 1990. V uvodu knjige z naslovom Iz ladijskega dnevnika je napisal: »Že od samega začetka delovanja Jadralnega kluba Ljubljana, od leta 1949, sem pisal dnevnik potovanj oziroma regat. Tako se je nabralo kar lepo število: skoraj tisoč tipkanih strani tega dnevnika! Seveda sem pri svojem štiridesetletnem jadranju po Jadranu marsikaj doživel. Opazoval sem kapitane jadrnic in jaht in pogosto videl, da je njihovo poznavanje vremena slabo in da so v nepredvidenih situacijah neiznajdljivi. Neznanje in lahkomiselnost sta bila tudi vzrok, da so ljudje na morju včasih tvegali lastna in tuja življenja. Prav zato, da bi si novi in manj izurjeni kapitani pomagali z mojimi izkušnjami, sem se odločil iz svojih številnih dnevniških zapiskov izbrati bolj zanimive dogodke in jih izdati v knjigi«.

Mirko Bogić ima neprecenljive zasluge, da so se številni Slovenci seznanili z morjem in lepotami življenja na njegovih valovih.

Vse najboljše ter na mnoga leta, Mirko!
Člani Jadralnega kluba LJUBLJANA

 

MB_01 MB_04 MB_05 MB_06 MB_07

Knjižna dela:

Jadralski dnevnik, 2009
Jadralski dnevnik [Videoposnetek], 2009
Iz ladijskega dnevnika, 1991
Navtika, 1986 (soavtorja Jože Tratnik in Tomaž Virnik)
Značilnosti plovbe ob jugoslovanski obali Jadrana in izbor sidrišč v lukah od Pirana do Kotora, 1985
Navtika : priročnik za voditelje športnih in turističnih čolnov, 1971 (soavtorja Rado Štoka in Tomaž Kožuh)
Slovenija na moderni karti : vodnik po razstavi, 1965 ( soavtorja Jeršič, Matjaž, Vojvoda, Metod)
Razvoj kartografije na primerih geografskih kart slovenskega ozemlja : vodnik po razstavi, 1963
Uputstva za proučavanje geografije gradova, 1963 (soavtor Igor Vrišer)

Nagrade:
2000, Zlata plaketa Zveze geografskih društev Slovenije za več kot tridesetletno prizadevno, uspešno in odmevno delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske geografije
2000, Priznanje za življenjsko delo Športne zveze Slovenije
2012, Posebno priznanje župana Občine Piran na prireditvi Športnik leta
1961. Prešernova nagrada za diplomsko delo “Razvoj vremena u Sloveniji u oktobru 1959 i njegov vpliv na hidro elektro gospodarstvo”,
Video
https://vimeo.com/89307524
https://www.youtube.com/watch?v=ReqNcpXfAB8
https://www.youtube.com/watch?v=dzgT5AbuC4M

 

Viri:

http://www.mescani-pirana.si
http://www.primorci.si/osebe/bogi%C4%87-mirko/1360/
http://www.val-navtika.net/article/intervju-mirko-bogic/
http://www.jadrija.net/razdoblje-od-1990-godine-danas/85-godina-jadrije/http://www.didakta.si/e-knjigarna/revije/svet_in_ljudje/jadralski_dnevnik.html

Nazaj na vrh