Regata sončnega zahoda in sončnega vzhoda – Nočna regata Sesljan – Piran – Sesljan 1. 7. 2017
Člani Jadralnega kluba Ljubljana s kapetanom Virnik Simonom na čelu smo v soboto popoldne 1.7. 2017 izpluli iz Pirana v Sesljan, kjer smo skupaj s čudovitim sončnim zahodom ob 21 h zvečer štartali regato Sesljan – Piran, v smeri Piranskega zaliva.
Letošnje nočne regate se je udeležilo nekoliko manj jadrnic kot prejšnje leto, približno 20, saj je ta regata letos datumsko sovpadala s svetovnim prvenstvom v jadranju ORC. Na poti od Sesljana do Piranskega zaliva nas je od začetka spremljal rahel vetrič, ki je pihal z močjo približno 1 boforja, skoraj bonaca. Veter je tudi nenehno spreminjal svojo smer, kar je terjalo visoko mero koncentracije kapetana, tako da smo počasi pluli proti prvemu cilju, regatni boji postavljeni na samem robu Rta Madone v Piranskem zalivu.
Najprej je posadki mesečno bela luna potem pa že skoraj v Piranskem zalivu, kamor smo prispeli okrog 00:30, enaka luna rdeče barve razsvetljevala morsko gladino in palubo jadrnice Vesne, saj smo razprli špinaker pisanih barv, kakor nam je narekoval piš vetra v krmo jadrnice. Nazaj v Sesljanski zaliv smo pripluli malo pred 7 uro zjutraj. Na poti nazaj so nas tu in tam presenetili kratki refuli, ko je zapihal veter 3-4 boforje, tako da smo kratek čas veselo pluli v orco, ob sončnem vzhodu pa je ponovno zmanjkalo vetra, zato smo vse od sončnega vzhoda in do 8 zjutraj smo plutali z minimalnimi premiki skoraj na istem mestu.
Glede na dano situacijo in oddaljenost od cilja smo zato, sprejeli odločitev, da odstopimo, saj so članico posadke čakale že druge obveznosti. Posadki je bilo pomembno, da smo skupaj uživali v jadranju cel večer, noč in jutro, da smo se družili skupaj na regati, na kateri smodoživeli čudovit sončni zahod in prav tako čudovit sončni vzhod. Strinjali smo se, da je pot do cilja vsaj enako pomembna kot sam cilj in ta pot je bila naporna, a čudovita. Kapo dol vsem članom posadke za vzdržljivost in vztrajnost.
Branka Čemas Stjepanovič
